DAN MLADOSTI-URBANOV DAN

 

Če bi nas kdo vprašal, »Na kaj najprej pomislite, če kdo omeni 25.maj?«, bi večina tistih v zrelejših letih odgovorila: Na dan mladosti, štafeto, na Titov rojstni dan. Nekateri bi se morda spomnili, da smo bili pravkar povabljeni, da takrat pridemo na volišča. Le redko kdo pa bi se spomnil sv.Urbana, zavetnika vinske trte, čeprav je Slovenija vinorodna dežela in so bile »ruške vinske gorice« poznane že vsaj v 13.stoletju. Prav tako malo bi nas vedelo, da se takrat »ptički ženijo«, da želijo pastirji takrat biti zgodaj na paši, da se takrat ponekod ne sme peči ničesar iz moke, ker bi se vse spridilo…O tem in tudi o drugem govorijo številni pregovori, povezani s 25.majem, »urbanovim«, imendanom, ki ga obhajajo zlasti vinogradniki. Zato, ker mora biti na ta dan vreme lepo, saj se trta, to »drevo življenja«, takrat razcveta. In zato je takrat po legendi sv.Urban s topom streljal v nebo, da se ne bi nabrali oblaki nad našimi glavami in vinogradi. Če mu kdaj ni uspelo, so bili nekateri tako jezni nanj, da so iztrgali njegovo sliko iz pratike ali metali njegove podobe v vaško korito…

No, Slovenci smo veliko dali na sv.Urbana. Že od 14.stoletja smo mu postavljali cerkve in kapele v čast in se mu priporočali. Tudi v naši soseščini. Obhajali smo na različne načine, kurili kresove, prepevali po vinogradih, postavljali klopotce in še kaj. A v zadnjih desetletjih praznovanja sv.Urbana ne obhajajo več povsod. Pa ne le zato, ker naj bi ga izpodrinilo čaščenje Tita, kot je »po nerodnem« zapisal nek naš znani etnolog. Tudi v koledarju vesoljne cerkve Urbanovega godovnega dne ne najdete. 25.maja goduje Gregor. Zakaj je bil Urban »izrinjen«, o tem ob kakšni drugi priložnosti. A ni prav, da tako zlahka pozabljamo na našo kulturno dediščino, na pregovore, priprošnje, obhajanje, na ljudske običaje. Društvo LIRA se je zato odločilo organizirati URBANOVANJE z bogatim kulturnim programom. »Zgodilo« se je v hotelu VETER, v petek, 16.maja. Pelo se je in igralo, recitiralo in pripovedovalo epigrame ter pregovore. Tudi o bistvu, zgodovini in običajih »urbanovanja« sta spregovorila Vili Rezman in župnik Jože Povh, župnik pri Sv.Urbanu. Da bi vsemu dodali čim več žlahtnosti, pa je Andreja M.Hleb pripravila (ob pomoči podjetja Euronova) razstavo vinskih kozarcev, V.Rezman in Stane Krainer pa še razstavo knjig o vinu in vinogradništvu. Stane se je potrudil še z razstavo eksponatov vinogradniškega orodja in recitacijami. Razstavo je ozaljšala cvetličarna LIBRA, vzdušje pa bezenški pevski zbor, harmonikar Martin Repolusk in kitarist Slavko Kralj. Recitatorji tudi Maruša Vršnik in Franjo Šauperl iz sosednjih občin so bili deležni navdušenja številnih prisotnih, ki so napolnili restavracijo VETRA.

Nič manjše pa ni bilo navdušenje nad dobrotami, ki so jih pripravili »naši fantje in dekleta«.

Dva ducata pridnih rok se je predstavilo. Degustacija vsega, kar so pripravili, se lahko opiše le s presežniki. To potrjujejo številne čestitke, ki jih je bila prireditev deležna.

 

In zato gre pričakovati še več etno prireditev v režiji društva LIRA v bodoče!

 

 

 

Že jeseni, saj, kot je zapisal J.V,Valvazor:

Gorje deželi,

ki ne bo poskrbela

svojim vinom

dobrega imena ohraniti!

  

                                                                                                                                                              DRUŠTVO LIRA;

 

foto: Gregor Rezman