OBČNI ZBOR PRVIČ TAKO: V NARAVI
Če bi kdo pomislil, da nas korona virus lahko čisto ohromi, bi se motil. Res nas je zadržal, a v času, ko se nismo mogli družiti ob izvajanju predvidenega plana dela, smo vendarle pripravili vse potrebno in članstvo obveščali po elektronski in klasični poti: tudi o tem, katerih aktivnosti ne bomo mogli izvesti, katere bomo opustili in katere le preložili na kasnejše obdobje.
Sedaj je občni zbor za nami. Gotovo smo Liraši redki, če ne edini v občini, ki smo društveni zbor že izpeljali. Rečemo lahko, da je tak zbor na travniku ob Dravi, pri starem, več kot stoletnem črpališču vode, in pri ribiškem domu (na Ruški plaži, kot tudi rečemo), še bolj zanimiv, prijeten in nasploh lepši, kot v zaprtih prostorih. Ekipa, ki se je ukvarjala s pripravo zbora, je vse, s pogostitvijo vred odlično pripravila. Zato ni čudno, da smo bili nasmejanih, vedrih obrazov, dobro razpoloženi. Tudi tistih nekaj kapljic dežja, ki so padle z neba, ni moglo spremeniti razpoloženja. Občni zbor je bil kljub covid krizi uspešen in bilo bi smiselno premisliti, ali ne bi še v naslednjih letih malo počakali s sklicem – do trenutka, ko ga lahko izvedemo »na fraj«.
Zbralo se nas je kar precej, preko tri ducate. Če bi se po strogih korona pravilih na zbor pripeljali z avtobusom, bi ob zagotovitvi fizične razdalje med sedeži morali priti s »tremi avtobusi«. No, za druge ukrepe, za razkužila, za zaščitna sredstva smo, tako kot bomo to storili na naših drugih zborih, predavanjih …, poskrbeli. In poskrbeli bomo tudi za to, da »plaže«, zunanje opreme, notranjosti prostorov ne bi uničevali, poškodovali, zanemarjali, kar vse je bilo moč opaziti ob prihodu. Smo pa lahko Liraši veseli: pred dvema desetletjema je prav v našem društvu vzniknila ideja o ureditvi tega areala ob Dravi. Vprašati se moramo, kaj sem, v ta »kompleks« sploh sodi. Lahko naštevamo, razen naravnega okolja, reke Drave še vse tisto, kar je bilo tukaj narejeno s človekovo roko v zadnjih dveh tisočletjih. Na primer prehod čez Dravo, brod v rimskih časih. Iz tiste dobe poznamo tudi svetišče, mitrej, ki je stal v neposredni bližini. Kasneje, v srednjem veku in po njem, so tukaj pluli številni splavi, šajke in rance. V 20. stoletju je tukaj zrastla znamenita Tovarna dušika Ruše. Postavila je prvo črpališče vode, potrebno za hranjenje v vodnem stolpu, za funkcioniranje tovarne. Ko je Drava zaradi gradnje elektrarne Mariborski otok to črpališče zalila, so v bližini zgradili novo, skupaj s strojnico in velikim rezervoarjem, kar vse je služilo še do pred nekaj leti. Velike količine te vode so se nato vračale v Dravo kot vroča in »lintik« voda, in kot topla voda za letni bazen nekaj deset metrov stran …
Veliko kasneje smo skušali dati temu območju, ki je medtem »otrpnilo«, nov značaj. S sprehajalno potjo ob Dravi, ki bi tekla od izliva potoka Lobnica, mimo nogometnega stadiona in ribiškega doma do Oničevega zaliva, nato do Maribora ter se po drugi strani vrnila do Fale, preko elektrarne mimo splavarskih pristanišč (lentov) in brodov do začetne točke, smo želeli skleniti krožno pot. Občina je projekt »adoptirala«, nekako posvojila in pričela z urejanjem tega Z(a)dravja, kakor smo ga poimenovali. Na vodi bi naj takšno krožno pot zagotavljala ladjica, Dravska roža, ki je nekajkrat to pot tudi preplula. Žal mariborska in selniška občina nista sledili, nastal je torzo, napol dokončan projekt. Še malo prej smo pri črpališču uredili Albertov privez, namestili avtohtone rance, ki so jih kasneje izrinila bolj skandinavska plovila, kajaki, kanuji … Zelo uspešna druženja z imenom Rancarija so se v zadnjih letih upehala. Celo učni ribnik za otoke in piknik oprema se niso mogli izogniti vandalizmu … Boljše je pri Športnem parku, ki smo ga medtem v Rušah dobili. Vse to pa daje misliti, kaj narediti, da bi sijajen širši kompleks ob Dravi oživel. Za začetek bi bilo nekaj že, če bi dokončali pred več kot desetletjem začeti projekt obnove črpališča, mu dodali kakšno lepo pergolo in še kaj, kar bi nato služilo občanom, društvom, lokalni skupnosti. In kdorkoli bi prišel sem, bi se, kot smo videli, »srečal« z zelo bogato ruško preteklostjo …
Se vidimo naslednje leto na občnem zboru – ponovno pri ribiškem domu, črpališču?
