FALSKI GROFJE ZABEO IN NJIHOVE KNJIGE

01 0001 Lira ZabeoPo tem, ko je mag. Nina Vuk Hriberšek iz Mariborske knjižnice napovedala prvi (5. maj 2016) domoznanski pogovor v načrtovanem nizu, so besedo prevzeli »debaterji«: Aleksander Veronik, nekdanji Rušan, mag. Matjaž Grahornik, ki ga nekateri Rušani že imamo malo za »svojega«, in predsednik društva LIRA, Vili Rezman.

03 0004 Lira ZabeoNa kratko je bila najprej predstavljena preteklost gradu Fala, ki so ga Madžari porušili že leta 1259. Menihi benediktinci so kmalu iz njegovih ruševin nekaj sto metrov stran postavili nov objekt, dvorec, ki na Falski pečini ždi še danes. Kasneje so dvorec še napadali (kastelani iz Mute, Celjski, pa Turki kar nekajkrat …) Falska gospoščina je večkrat menjala upravnike in lastnike, tako da so jo posedovali meniški red, posvetni plemiči, država, verski sklad, pa barona Liebmann ter Kettenburg in nato še italijansko-nemški grofje Zabeo.

Predvsem redovniki benediktinci in Zabei so bili res pomembni za največjo gospoščino v celi Dravski dolini. Grofje Zabei so bili silno bogati. Samo na našem koncu (nazadnje so bili tu v času pred 2. svetovno vojno, v Kraljevini Jugoslaviji) so imeli 4700 ha gozdnih in obdelovalnih površin, preko 3300 ha še v Italiji, in nepremičnine, hiše ter veliko tovarno (predilnico) v nemški Avstriji. Vse skupaj je bilo po sodni cenitvi leta 1931 vredno približno toliko kot preko 30 graščin, kakršna je bila falska. Seveda so debaterji omenjali poslovno sposobnost in naprednost grofov, ki so bili na območju nekdanje »velike« ruške občine res pomembni gospodarstveniki, zaposlovalci, razvojniki, ljubitelji narave, dobrodelneži (Giovanniju Zabeu je leta 1891 bil podeljen naslov častnega občana, sinu Alfonsu pa so se njegovemu delu ob smrti 1932 tukajšnji časopisi oddolžili z nazivom »oče revežev«). Zlasti gasilci, različna društva, cerkev, pa tudi navadni občani so čutili njihovo dobrodelnost. Tako so na primer namenjali denar revežem in darovali zemljo za gradnjo delavskih hišk v »Abesiniji«, na območju, ki mu danes rečemo »pri viaduktu«. Za gosposko in reveže so prirejali veselice, zabave pri falski gostilni, smučarske tekme pri graščini in na Klopnem vrhu. Tam so gozdarsko kočo prepustili planincem za planinsko zavetišče (kasneje je bilo tam urejenih 40 ležišč), lovsko vilo pa so oddajali v najem petičnim gostom. Le kdo še ve, da je bil tam postavljen 15 m visok razgledni stolp, smučarska skakalnica in še ena v Lovrenškem kotu, da so tam organizirali smučarska državna prvenstva in da je območje dobilo status klimatskega turističnega centra? Da so tam nasajali cemprine, izsušili močvirje in poskusili z gorskimi brezami ter pridobivali šoto? Da so bili lastniki zgradb Tovarne vžigalic, steklarne, drče itd?

04 0011 Lira Zabeo

Na debatnem domoznanskem večeru, ki je bil zelo živahen, so se vključili še številni obiskovalci, je tekla beseda še o marsičem drugem, česar vsega pa ne moremo ponoviti na nekaj straneh. Seveda tudi o bogati Zabeovi knjižnici, o čemer pa nameravamo napisati knjigo in bo priložnosti za pogovor še dovolj.

 

Pridite!

 

 

02 0018 Lira Zabeo

 

05 0017 Lira Zabeo

 

07 0013 Lira Zabeo

 

09 0016 Lira Zabeo

Back to top