LIRIN IZLET ZA ŽENSKE V PORDENONE

»Vem , da danes bo sončen dan ...« To sem si brundala že v kopalnici tiste pričakovane sobote v marcu, ko smo se »lirašice« odpravljale na obljubljeni »ženski« izlet.

A naj začnem na začetku. Letos je bila tozadevno soglasno izbrana destinacija in sicer obisk cvetlične razstave v Pordenone v severni Italiji. Tako smo krenili ob 6. uri zjutraj izpred gasilskega doma Smolnik s krasnim, velikim, udobnim avtobusom podjetja Tajhman ter bile zaupane dvema simpatičnima šoferjema Igorju in Vladi-mirju. Za zanesljivo, varno in poučno vodstvo pa je skrbel naš Miro Jauševec s preizkušenim pomočnikom Stanetom Krainerjem.

Vse je teklo po dogovoru, v Hočah je bil avtobus popolnjen in nato veselo do Loma, do prve kavice. Pred poldnem smo prispeli na želeni cilj, a pot do tja je bila izpolnjena z obilico podatkov tako zgodovinskih, geografskih, tudi zgodbic iz krščanskega izročila. In ker se je ravno dan prej »obhajalo« 40 mučenikov, vam bom eno teh zgodbic poskusila predstaviti:

V letih 308 – 324 je vzhodnemu delu rim. cesarstva vladal cesar Licinij, ki se je sprl s Konstantinom I. Velikim, vladarjem zahodnega dela. Ta je namreč uzakonil krščanstvo kot uradno vero. Licinij je od tega spora dalje kristjane gledal kot sovražnike, ki jih je treba spreobrniti ali pobiti in tudi svojim vojakom je ukazal, da se krščanstvu nemudoma odpovejo. Ker se je 40 njegovih vojakov v Armeniji temu uprlo, jih je dal sleči do golega in jih v hudi armenski zimi vreči v jezero, kjer so tragično umrli in so bila dan pozneje , 10. marca, njih trupla sežgana na grmadi.

Ob takih in drugačnih pripovedih smo, torej, prispeli na želeno destinacijo, za sam ogled pa smo imeli na voljo debele tri ure in pol.

Mestece Pordenone leži v Furlaniji in Julijski krajini in takšne razstave oz. sejme prireja že od leta 1947; tokrat se je zvrstil že 38. po vrsti in je eden največjih tovrstnih dogodkov v tem delu EU, v originalu pa se ta sejem vrtov imenuje Ortogiardino.

Samo razstavišče je sestavljeno iz osmih ogromnih hal, kjer razstavlja in prodaja preko 200 razstavljavcev. Tu najdemo najrazličnejše cvetje, grmovnice, sadno drevje, eksotične rastline, primerke zelenic, parkovnih površin in ribnikov. Seveda je na ogled in za prodajo tudi različno vrtno orodje, kosilnice, ročne in robotske, vse mogoči pripomočki za vrtnarjenje, kakor tudi zeliščna kozmetika in začimbe. Vse to se lahko tudi kupi in že ob prihodu smo srečali množico obiskovalcev, ki so zapuščali razstavišče obloženi z lončnicami, sadnim in okrasnim drevjem. Prav gotovo pa se je v vrečkah skrival tudi kakšen hlebec izbranega sira, kajti na kulinaričnem delu razstavišča so ozračje bogatile izbrane arome ponujanih dobrot od sirov, salam, oliv različnih barv in velikosti, pa prekajeni mesni izdelki – slanine, pršuti, izdelani po preizkušenih receptih in postopkih iz različnih področij Italije. Seveda ni šlo tudi brez fig in drobnih izdelkov, značilnih za naše sosede in seveda smo se potrudili, da smo ponujene dobrote tudi večkrat »ocenili«.

Ob vsem je bila na ogled tudi velika množina vrtnega pohištva za vse okuse in seveda denarnice. Skratka, tri ure in pol smo občudovali vse te lepote in dobrote, tako, da smo celo pozabili na utrujene noge. Posebej pa je oživel moški del obiskovalcev v poslednji hali, kjer so umetnice slikanja na gola ženska telesa ustvarjale kar tam, med rožami. In če si umetnijo dovolj dolgo ogledoval, si dočakal tudi trenutek, ko se ti je golo telo predstavilo že skoraj »oblečeno« ...

Ampak, domenjeni smo bili, da se zberemo ob 15. uri ob avtobusu, kar se je tudi zgodilo in zato smo bile tudi pohvaljene s strani vodstva.

V načrtu pa je bil še en ogled in sicer trgovskega centra Palmanova-Outlet Village. Če nisi izbral na sejmu kaj cvetočega, si eventualni presežek denarja lahko porabil tukaj…

Potem pa spet v avtobus in proti domu… Dan je bil vseskozi idealen za izlet, sončen, topel, jasen, in posebno lep je bil pogled na Julijske Alpe, ki so se v vsej svoji veličastnosti srebrno lesketale v daljavi. Prešli smo še reko Sočo, njeni »zelenomodri valovi«, kot bi se slikovito izrazi pesnik Gregorčič, so v sončnem dnevu še posebej izstopali v svoji modrini…

In zaključek: ugotovitev – res je bil sončen dan! Sončen v vseh ozirih: veseli družbi, ob prijaznem razpoloženju v avtobusu, ob simpatičnem vodenju, ob pohvalah, ki smo jih bile deležne za točnost in upoštevanje dogovorov, ob pogledu na vse to razstavljeno cvetje, ob pogledu na naravo, planine …

A, ko smo ob vrnitvi prestopili mejo, smo vseeno z navdušenjem in ponosom

zapele: »Slovenija, od kod lepote tvoje …?«

                                                                                   Slavica Ajd