Kontakti

Predsednik: Vili Rezman
051/374-488
 
Tajništvo: Metka Rezman
051/216-358
 
Izleti: Miro Jauševec
041/800-722
 
Planinski izleti: Lidija Valenčak
051/608-855
 
 
Naslov:
Društvo za razvoj - LIRA
Falska cesta 24
2342 Ruše

Ekskurzija v vzhodno Bosno in zahodno Srbijo

Visegrad - most na Drini  kopijaNa letošnjem majskem izletu smo pobližje spoznali ozemlje nekdanje skupne države Jugoslavije – vzhodno Bosno in zahodno Srbijo. Miro, šaljivi lokalni vodnik Nedžo (slišali smo ogromno šal na račun Muja in Hasa, tako je) in izjemna šoferja MI-BUSA so nam omogočili še eno nepozabno ekskurzijo.

Nočna vožnja nas je iz Slovenije in preko Hrvaške vodila do skrajnega vzhoda Bosne, kjer smo si za začetek ogledali majhno mestece Višegrad. V kraju stoji znameniti 180 m dolg star kamniti most z enajstimi loki, ki je eden najpomembnejših spomenikov osmanske (oziroma »turške«) arhitekture na Balkanu (je tudi na seznamu Unesca). Prvotnega, ki je bil vmes večkrat obnovljen, je dal leta 1571 na svoje stroške zgraditi veliki osmanski vezir Mehmed paša Sokolović (1506–1579). Burno zgodovino mostu je leta 1945 v romanu Most na Drini (Na Drini ćuprija) opisal srbski književnik in diplomat Ivo Andrić (1892–1975; leta 1961 Nobelov nagrajenec za književnost za omenjen roman, kakor za svoj celoten dotedanji opus), ki je v tem mestu preživel svojo mladost. Muzejski vlak za Sargansko osmico  kopijaOd mostu smo se sprehodili do okoli 300 m oddaljenega in leta 2014 zgrajenega Andrićgrada. Kamnito »srednjeveško mesto«, ki so mu za inspiracije služila Andrićeva književna dela in njegovi književni junaki, je nastalo po zamislih znanega režiserja Emirja Kusturice. Predstavlja turističen, kulturni, administrativni in izobraževalni kompleks na polotoku med rekama Drino in Rzavo. Okoli 15 mio. evrov kakovostno 'zapravljenega' denarja, bi lahko rekli.
Po ogledu Višegrada nas je pot vodila na zahod Srbije proti Mokri Gori.
Tam smo se z muzejskim vlakom popeljali po »Šarganski osmici«, delu ozkotirne železnice, ki je od leta 1925 predstavljala odsek povezave (Užice–Mokra Gora–Višegrad) med Beogradom in Sarajevom oziroma Dubrovnikom. Železniška proga s številnimi viadukti in tuneli, dolga okoli 15 km, je tako strma in zavita, da se pot skoraj križa in naredi osmico. Vlak je na tej progi zaradi nerentabilnosti nehal voziti leta 1974. Progo so leta 1999 obnovili in odprli za javnost, danes pa velja za veliko turistično atrakcijo. Okoli 2 uri dolga krožna vožnja s številnimi postanki nudi ob lepem vremenu – in mi smo ga bili deležni v izobilju – čudovite vedute (in posnetke).

Drvengrad  kopijaZatem smo se odpravili do slikovite vasi Drvengrad (»mestece iz lesa«), še enem projektu Emirja Kusturice, ki mu je služila za kuliso filma »Življenje je čudež« (Život je čudo, 2004).

Po namestitvi v Zlatiboru je bil naslednji dan bolj v znamenju ogledov naravnih znamenitosti. Nacionalni park Tara, jezero Zaovina in zajezitveno jezero Peručac (nastalo po izgradnji HE in z zajezitvijo reke Drine) ter vožnja z ladjico po kanjonu reke Drine so ob lepem vremenu omogočile »spočitev oči« in krasne panoramske posnetke.

Vožnjo z ladjico so nam popestrili muzikantje. Med poslušanjem jugonostalgične glasbe smo uživali ob pečenih postrvih in drugih specialitetah z žara. Z ogledi naravnih znamenitosti pa tega dne še ni bilo konec. Popoldan smo se odpravili do Bajine Bašte, kjer smo si ogledali okolico reke Vrele, dolge zgolj 365 m, zato ji domačini pravijo tudi »reka Leta«. Obiskali smo še bližnji samostan Rača, ki se omenja že v srednjem veku (13. stoletje). Notranjost samostana krasijo freske in ikone ter ikonostas, ki velja za enega lepših v Srbiji.
Izostal ni niti ogled BB Klekovače - tipične žganjarne z degustacijo rakij. Srbski vecer  kopijaNjihov najbolj znan proizvod je rakija klekovača, ki jo proizvajajo iz najkvalitetnejših sort sliv po tradicionalnem postopku, dodajo pa ji še izbrane plodove brina (srb. klek). V še boljšo voljo so nas pozneje v Zlatiboru ob večerji spravili trubači in srbska folklorna skupina. S tem pa se je ekskurzija že bližala koncu.

Zadnji dan smo – po obveznih nakupih na zlatiborski tržnici (spominki, posoda, kajmak, kulen itd.) in postanku za kosilu na sarajevski Baščaršiji (pretežno so se naročali čevapčiči, jasno) – v glavnem prebili na avtobusu ob vožnji proti domu, kamor smo (zahvaljujoč mejnim kontrolam) prišli v zgodnjih nedeljskih jutranjih urah.

Z ladjico po DriniEkskurzija se je še enkrat več izkazala za zadetek v polno, zato se bo tradicija kajpak nadaljevala. Prihodnje leto bomo sredi maja predvidoma odkrivali Makedonijo. Zaradi oddaljenosti države bo izlet trajal dan dlje. Vljudno vabljeni!

Aleksandra Petković in Matjaž Grahornik

Koledar

Oktober 2017
Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31