Kontakti

Predsednik: Vili Rezman
051/374-488
 
Tajništvo: Metka Rezman
051/216-358
 
Izleti: Miro Jauševec
041/800-722
 
Planinski izleti: Lidija Valenčak
051/608-855
 
 
Naslov:
Društvo za razvoj - LIRA
Falska cesta 24
2342 Ruše

Od češnje do češnje

ČEŠENJ, DA TE KAP …!

DSC 0001

 

IMG 0049

Pred nekaj tedni nas je vreme vse »onesrečilo«. Slabo vreme je na našem koncu večini pobralo ves pridelek določenih vrst sadja, češenj še zlasti. A trmasti Štajerci se ne damo. Pa gremo ponje v Brda, kjer jih je menda zmeraj dovolj. Liraši smo se odpravili na skrajni zahod Slovenije, na »mejo z Italijo« s kar dvema avtobusoma. V Brdih, na poti tja in nazaj smo ugotovili, da iz naših krajev nismo bili edini. Srečali smo dve ekipi Selničanov, pa ruške planince s Frančekom na čelu, morda pa je bil tam še kdo, ne da bi mi vedeli za to. No, pa že naša ekipa je bila zelo »pestra«. Bili smo iz naše in sosednjih občin, iz Pesnice, Benedikta, Polskave … Mnogi izmed udeležencev so se komaj vrnili z večdnevnega, tudi zelo uspelega potepanja po Balkanu (Albanija), in nekateri že razmišljamo o tem, kako bo čez tri tedne na IVEKOVEM memorialnem pohodu v Planico, Tamar …DSCN1181

A ostanimo »v Brdih«. Bilo je lepo - to je splošni vtis. Pohod na »Praznik češenj v Brdih« je slej ko prej dobro uspel. Nekateri bi se kar vrnili. Morda pa res še kdaj …? In kaj nam je bilo všeč? Najprej seveda tradicionalna »Lirina družba« - že od vstopa na avtobus naprej je bilo prijetno. Pa se nam za to ni bilo treba preveč ozirati po dobri kapljici – prijatelji, znanci so garant za razpoloženje. In, čeprav so Goriška Brda okroglih 250 km oddaljena, smo bili kar naenkrat tam. Lepo smo bili sprejeti in naenkrat je bila večina udeležencev v rdečem – takšne so bile namreč priložnostne majice, ki jih je organizator (PD Brda) po zmernih cenah ponujal na svoji stojnici. Potem pa pohod. Najbrž dobrih deset kilometrov nas je vabilo. »Od češnje do češnje« so nas vabili. Češenj je bilo res veliko, a drevesa ob poti so bila vsaj do višine, do katere sežemo brez lestev, obrana. Domačini so nam kasneje pripovedovali, da zato, ker sicer prihajajo »Italijani«, ki se tam obnašajo, kot da so češnjevi nasadi, nasadi marelic, breskev, fig ter jeseni vinogradi … njihovi. In se obnašajo naduto, če jih opozorijo, da ni tako. Mi pa smo kmalu opazili, da so do nas imeli prijaznejši odnos. Na postojankah, kjer so nas čakali, so nam brezplačno ponujali češenj brez omejitev, tako da smo se jih res lahko »nazobali«. Še kakšno pecivo je bilo zraven, pa čaj, sok, vino … Degustirali smo različne vrste likerjev, na koncu sirov, salam, klobas … Pred zadnjo degustacijo pa smo se najedli še »makaronflajša« (pašta šute). Nekateri smo imeli srečo, da smo bili deležni še domače redkvice (je prijalo). Ko so udeleženci nakupili še češnje in marelice za domov, smo bili deležni še darilca, stekleničke vina iz Brd, in … nazaj na avtobus.DSCN1199

Vsega, s čimer smo bili zadovoljni, na kratko ne moremo popisati. A tisti, ki smo želeli biti malo bolj pozorni, smo se lahko navdušili nad tukajšnjo elitnejšo arhitekturo, sijajno cerkvijo v Biljani (le malo mlajšo od ruške), njenim interierom, štukaturami, slikami, kiparskimi deli, freskami … Lahko smo opazili tudi, da »smo sredi Soške fronte«, pod Matajurjem in Sabotinom in med modernimi vinskimi kletmi (Klet Brda,Movia) ter točkami »popularnosti«, kjer so snemali serijo Ena žlahtna štorija (Gradič), po kateri so tudi imenovali pohodniško pot.IMG 0094

A, čeprav po pohodu rahlo utrujenih nog zelo zadovoljni, smo se morali pripraviti na povratek. Saj veste, z LIRO je celo povratek vesel in sproščujoč. Tokrat še zlasti, saj smo se kljub slabim vremenskim napovedim izognili prav vsem nevihtam – deževati je pričelo zmeraj točno takrat, ko smo se mi že umaknili v naše avtobuse. In, ko smo se pozno popoldne vračali na Štajersko, je bila ta obsijana z zahajajočim soncem. Ne vemo točno, koliko »zaslug« je imel za to naš prijatelj Robi ( Ruški župnik, ki letos slavi 10 letnico prihoda v Ruše –se bo le kdo spomnil tega?), a »menda je le malo pomolil za našo dobrobit«. Ker je zaleglo, lahko rečemo le hvala. Le en udeleženec naše »ekspedicije« ni bil najbolj zadovoljen z župnikom. Med tem, ko je nas povsod spremljalo sonce, je namreč v Rušah kar hudo deževalo in njemu je žena o tem »poročala«. Naš Franček se je jezil, ker je bil prepričan, da je žena pravkar mislila osipati krompir, pa tega zaradi moče ni mogla. Ampak Miro, ki je organiziral naš »potep«, ga je pomiril. Ruški župnik Robi, naš prijatelj, ni mogel biti nič kriv. Obvezal se je namreč samo za naše (Lirino popotniško »združenje«). Mi pa smo bili takrat, ko je v Rušah deževalo, čisto drugje, v Goriških Brdih. »Pa saj Robi ni zadolžen za celo Slovenijo«, ga je uspešno ubranil Miro. »Hmm …, pa naj dajo za mašo še drugi!«, je nauk zgodbe.DSCN1139

No, sedaj, ko smo se malo poigrali z resničnimi dogodki, malo pa s šaljivimi mislimi, ponovno sledi vabilo: pridružite se nam. Na naših izletih, prireditvah. Tistim, ki se radi udeležujete teh prireditev, pa še niste člani LIRE, pa še vabilo:

Pridružite se nam!

 

Ruše, 6.6.2016

 

DSC05062

Koledar

November 2017
Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30